NORDKAPP by Branko Pajer © 2002

FJORD, FJELL, PLATONSKI LEDENIKI GRBINASTI OTOČKI

Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje. Značilnosti fjorda so strma pobočja, ki prepadno obrobljajo ozek, podolgovat zaliv. Takšni zalivi so lahko dolgi več sto kilometrov in močno razvejani. Nad fjordi so ledeniške uravnave, ki jih na norveškem imenujejo fjell.

Fjordi slovijo po svoji lepoti

Nastanek

Reliefu je dala neizbrisen pečat pleistocenska poledenitev. Površje je bilo pokrito z 2000-3000m debelo plastjo ledu. Ledena gmota je močno obrusila relief in pustila značilne grbinaste oblike. Osrednji del tega območja se je po umiku ledenikov začel dvigovati. Zaradi taljenja ledu se je gladina morja dvignila. Globoke ledeniške doline na zahodni obali je zalilo morje in nastali so FJORDI. Dvignjen gorski in planotasti del reliefa, ki se dviguje v notranjosti, imenujemo FJELL. Dno fjorda je praviloma najplitvejše pred ustjem. Na koncu fjorda je reka, ki v slapu ali kaskadah priteka s strmega pobočja.

Ker fjordi nastajajo kot posledica ledeniškega delovanja, so najlepši primeri v subpolarnih območjih Zemlje. Najbolj znani in osupljivi so ob norveški obali (Trondheimski fjord, Sognefjord itd.). Obrobljajo tudi jugovzhodne obale južnega novozelandskega otoka. Lepi primeri so tudi na Grenlandiji, na jugu Aljaske in v Patagoniji.

Višje gorske uravnave so še danes pokrite s PLATONSKIMI LEDENIKI. Ti se od alpskih razlikujejo po tem, da glavnina ledu leži na visokih uravnavah kot leden pokrov. Samo manjši del ledu polzi ali pa se lomi v dolino kot posamezni strmi jeziki. Ob obalah moli iz morja na tisoče drobnih GRBINASTIH OTOČKOV, ki jih je samo na zahodni norveški obali okoli 150000.

Značilni so tudi za južno Finsko in Stockholm z okolico. Nekdanje ledeniške kotanje je napolnila voda. Zato je Finska znana kot dežela tisočerih jezer.

Slika Fjord.gif