ROMUNIJA         by Branko Pajer  © 2008

 

 

DRAKULA

 

 

LEGENDA O DRAKULI

 

V moderni romunščini »DRAC« pomeni »zmaj«, pa tudi »hudič«. Zelo verjetno so ta vzdevek dobili pogumni romunski bojevniki med 14. in 19. stoletjem ter vitezi Zmajevega reda (nemško: DRAChe - zmaj).

 

Portret Vlad Ţepeş – grof Drakula

(slika olje, grad Ambras, Tirolska)

 

»DRACULA« (Drakula) je pozdrav, ki je pomenil »sin dracul« - zmajev sin. Izmed teh sinov je najznamenitejši transilvanski vladar Vlad III. Tepeš, ki je med svojo vladavino pobil več kot 40.000 očetovih sovražnikov, izdajalcev in brezčasnih trgovcev. Od tod verjetno izhaja legenda o drakuli, ki jo je pozneje povzelo več piscev.

 

Danes pojem Drakula predstavlja izmišljeno osebo - najbolj slavnega vampirja.

Množično natikanje na kole – okrutnost grofa Drakule

 

 

ŽIVLJENJEPIS

 

Vlad Tepeš (Vlad Ţepeş)  (*1431; † 1476), imenovan tudi Vlad Nabijač, je bil rojen v trdnjavi Sigišoara v Transilvaniji. Oče mu je bil Vlad II Drakul, mama pa moldavska princesa Cneajna. Imel je starejšega brata Mircu in mlajšega polbrata Radua. Istega leta, ko se je rodil njegov oče, sta v Nirnbergu nemški car in madžarski kralj Sigmund uvedla vojaški križarski Red Zmaja  (nemško: DRAChe - zmaj). Oče je pridobil vzdevek Dracul-Zmaj, ker mu je bila zaupana naloga, borba proti Turkom, na meji Transilvanije in Vlaške. Vlad Tepeš je dobil vzdevek »DRACULA« (Drakula), ki je pomenil »sin dracul« - zmajev sin.

 

     Order of the Dragon symbol        

            Simbol Zmajev red         Drakulov medaljon (1408)

 

Oče je kasneje sklenil zavezništvo s Turki in potem padel v nemilost, zaradi osvobajanja krščanskih ujetnikov, katere so zajeli Turki. Iz ujetništva se je rešil tako, da je svoje sinove dal v roke Turkom, kot talce, v znak vdanosti sultanu Muratu. Vlad III je pri njih razvil svojo krutost, ko je opazoval turške metode mučenja.

Leta 1456. postane vladar Romunije.  Dejansko gre za enega najokrutnejših evropskih tiranov. Ocenjuje se, da je dal ubiti okoli 30.000 prebivalcev Vlaške in Transilvanije.

Ena izmed najbolj znanih zgodb, po njegovem povratku na prestol, je tista, ko je povabil svoje častnike na večerjo, jih napil in odšel iz prostorov in jih pustil, da so ga pijani opravljali in se hvalili s svojimi deli in nedeli. Zaključil je, da niso vdani njegovi politiki in jih je zato vse pobil. Ta krvava večerja mu je prinesla odprto sovraštvo ostalih oficirjev in skrivna vojna proti njemu se je pričela.

Okrutni vlaški princ Vlad III. - grof Drakula je po legendi poginil v zasedi. Nekateri pravijo, da so ga ubili njegovi vojaki, ker so ga zamenjali za turškega vojskovodjo oz. so ga ubili po nalogu njegovega brata Radua ceal frumos (lepega). Odrezano glavo so poslali turškemu carju Mehmedu, kateri je bil njegov veliki sovražnik. Po legendi je bilo njegovo telo zakopano pod oltarjem v cerkvi v samostanu na otoku Snagov, severno od Bukarešte. Ko so leta 1930. arheologi odprli grobnico, je bila prazna.

 

 

               

Hiša v Sigišoari, kjer je Drakula preživljal otroštvo            Grob na otoku Snagov

 

 

PO POTI DRAKULE

 

Nič ni tako globoko zaznamovalo Romunije kot mit o srednjeveškem vladarju grofu Drakuli. Grozovite zgodbe o njegovi krutosti in njegova nesmrtnost, ki jih poznamo iz knjig in filmov, so polne norega praznoverja. Domačini ga še danes slavijo kot domoljuba in velikega junaka, ki jih je varoval pred Turki.

 

Po poti Drakule

 

 

 

 

NETOPIRJI V DRAKULOVI DEŽELI

 

Romunija ima več kot 12.000 jam, ki so različnih globin, od par metrov, pa do nekaj kilometrov. Nekatere dosežejo globino celo 10 km. Mnoge so naseljene z netopirji (Chiroptera).

Med množico netopirjev, je tudi vrsta krvosesa  - Vampirski netopir (Desmodontinae), ki je bila verjetno osnova za povezavo med grofom Drakulo, njegovo okrutnostjo, pitjem krvi in mešanica vsega tega je botrovala nastanku lika o vampirju, katerega je leta 1897 upodobil v svojem romanu z naslovom »DRACULA« irski pisec Bram Stoker. V knjigi je orisal grad Bran, kot njegovo domovanje, čeprav po legendi grof Drakula tam sploh nikoli ni bil.  Po knjigi, ki je uspešnica in ima tudi veliko posnemalcev, je bilo posnetih več različic filma o Drakuli. Filmska grozljivka o Drakuli je prinesla grofu Drakuli nesmrtno slavo.

 

 

Skelet netopirja

 

 

 

 

ANEKDOTE O DRAKULI

 

 

VREČA Z DENARJEM

Trgovec izgubi vrečo z novci. Povsod razglasi, da bo najditelju dal nagrado 100 zlatnikov. Našel jo je kmet, ki mu jo prinese in reče: „Trgovec, če je to tvoja vreča, izvoli jo.“ Trgovec prešteje novce in vidi, da je ves denar tu, vendar zaradi škrtosti ni želel izplačati obljubljeno nagrado. Rekel je kmetu:  „Preštel sem novce in videl, da si si že vzel svojo nagrado 100 zlatnikov. To je tvoja pravica, naj ti bo.“ Kmet odgovori: Jaz nisem vzel nobenega novca iz vreče. Prinesel sem ti zaprto, takšno, kakršno sem našel.“ Trgovec mu reče:“Ko sem izgubil vrečo je bilo v njej sedemsto zlatnikov. Sedaj jih je samo šesto.“ Kmet mu ponovi:“ Jaz nisem vzel nobenega.“  Skupaj gresta do Drakule, da on presodi. Trgovec mu pove svojo zgodbo, a kmet reče: „Gospodar. Meni ni do denarja. Mene moti to, ker on ne verjame v moje poštenje.“ Drakula spregleda trgovčevo igro in mu reče: „Vse je jasno. Ti trgovec si izgubil vrečo s sedemsto zlatniki, a kmet je našel vrečo s šesto zlatniki. To pomeni, da to ni tvoja vreča in ti počakaj, da se javi kdo, ki bo našel tvojo vrečo.“ Kmetu reče:“ Ti vzemi to vrečo s zlatniki, nesi jo domov in počakaj, da se ne javi kdo, ki je izgubil vrečo s šesto zlatniki.“

 

DRAKULA IN TURŠKI POSLANCI

Ob neki priliki pridejo k Drakuli poslanci turškega sultana,  s zahtevkom po plačilu letnega davka, saj je sultan smatral Drakulo za svojega vazala. Poslanci so pokleknili pred Drakulo, niso pa sneli fes iz glave. Vpraša jih: „Zakaj me žalite? Zakaj ne snamete fesov?“ Oni odgovorijo: „Gospodar, mi snemamo fese samo pred našim sultanom.“ Drakula odvrne: „Vidim, da ste vdani svojemu sultanu in vas želim še bolj  okrepiti v vaši vdanosti njemu.“ Nato ukaže svojim vojakom, da jim pribijejo z žeblji fese na glavo.“

 

TRGOVČEVO POŠTENJE

En trgovec je moral prenočiti v mestu Targovista in ni vedel, kje bi spravil svoj voz z blagom. Odšel je k Drakuli in potem, ko mu je predal dar, rekel: »Gospodar, noč me je ujela v tvojem mestu. Svetuj mi, kje naj pustim svoje premoženje, da ne bo ukradeno.« Drakula mu odgovori: » Pusti voz z blagom na sredi mestnega trga. Jaz ti jamčim zanj.« Trgovcu to ni bilo po volji, vendar je poslušal.  Zjutraj je v vozu manjkalo 160 zlatnikov. Trgovec je Drakuli prijavil krajo, le ta pa je zagrozil meščanom, da bo požgal mesto, če mu ne izročijo lopova. Istočasno je Drakula ukazal svojim ljudem, da iz njegove zakladnice vzamejo 161 zlatnikov in jih skrivaj dajo v trgovčev voz. Trgovec je našel denar in ko jih je preštel, je videl, da ima en zlatnik preveč. Odšel je k Drakuli in rekel: Našel sem svoje zlatnike samo je eden preveč.  Prav v tem trenutku so vojaki nabijali lopova na kol in Drakula reče trgovcu:« Če mi ne bi rekel za ta zlatnik, bi te nabil na kol skupaj z lopovom. Tako si dokazal svoje poštenje. Pojdi v miru.«

 

ZLATA SKODELICA

Sredi Drakulove prestolnice je stal vodnjak z vodo. Poleg njega je stala zlata skodelica, da bi lahko vsak mimoidoči z njim zajel vodo in se napil. Dokler je bil Drakula, knez Vlaške, živ, ni nihče upal ukrasti zlate skodelice.

 

MODRI POSLANEC

Nekoč je k Drakuli prišel poslanec madžarskega kralja Matije Korvina. V času kosila je bil v dvorišču dvorca postavljen zelo visok kol. Drakula vpraša: » Ali veš zakaj tu stoji ta kol?« Poslanec odgovori: » Gospodar, verjetno je neki visoki odličnik storil kak zločin in ti mu želiš omogočiti višjo smrt od ostalih.« Drakula mu odgovori: » Imaš prav. Ti si poslanec enega velikega kralja in ta kol je postavljen za tebe.« Poslanec odgovori: »Gospodar, v kolikor meniš, da sem storil ta zločin, kateri zahteva to kazen, kaznuj me. Ti si najmodrejši sodnik in v kolikor sem grešil, za mojo smrt ne boš odgovoren ti ampak jaz.« Drakula mu reče: »Da nisi tako odgovoril, bi bil že na kolu. Ti si resnično poslanec velikih vladarjev.. pojdi v miru in reci svojemu kralju, da naj mi pošilja samo modre poslance, ker če bodo kaj narobe rekli, za njihovo smrt bodo sami krivi, ne jaz.« In ga bogato nagradi.

 

SLUŽABNIK, KATERI NI PRENESEL SMRADU

Drakula je rad jedel obkrožen s trupli nabitih na kole. Užival je v tem. Nekoč, v času takega obeda, mu je služabnik stregel hrano. Ker ni mogel prenesti smradu, je zamašil nos. Drakula ga vpraša: »Zakaj si zamašil nos? Ali ne moreš prenesti smradu?« Služabnik odgovori: »Ne gospodar, ne morem prenesti smradu.« Drakula mu reče: »Tedaj te bomo premestili dovolj visoko, da ga ne boš mogel občutiti.« In Drakula ukaže vojakom, da naredijo kol trikrat daljši od običajnega, postavijo ga v dvorišče in nabijejo služabnika na njega. In tako je bilo.

 

STRGANA KMETOVA SRAJCA

Nekoč v mimohodu skozi Vlaško Drakula zagleda kmeta s strgano srajco. Vpraša ga: »Ali nimaš druge srajce?« Kmet odgovori: » Nimam, gospoda.« Drakula ga ponovno vpraša: »Ali nisi posadil lan, ali nimaš lana za platno?« Kmet odgovori: »Imam veliko lana gospodar«  in pokaže mu polno skladišče lana. Drakula ga vpraša: »Imaš ženo?« »Imam« odgovori kmet. »Privedi jo!« ukaže Drakula. Kmet privede ženo in Drakula ji reče: »Zakaj si lena za svojega moža? Njegovo je delo na polju in da te hrani. Tvoje je, da mu popravljaš obleko. Če ne bi on posadil lan bi bil on kriv za strgano srajco. Ti mu popravljaš obleko in tako si ti kriva.« Drakula ukaže, da ženo nabijejo na kol. Medtem, ko so to delali reče kmetu: » Najdi si drugo ženo in naj bo marljivejša kot ta, sicer bo tudi ona končala na kolu.«