ALBANIJA         by Branko Pajer  © 2008

 

 

Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria, kar pomeni dežela orlov) je mediteranska dežela v jugovzhodni Evropi in velja za najrevnejšo evropsko državo.

Albanija je dežela, ki je večina Slovencev skorajda nič ne pozna saj je bila dolga leta zaprta pred zunanjim svetom in še danes preseneča s svojimi nasprotji. Ob misli na Albanijo nam po glavah šine vrsta predsodkov, ki pa se vsi izkažejo za popolnoma neresnične. Preseneti nas s svojimi naravnimi lepotami, z bogato zgodovino, slikovitimi mesteci, po katerih so se sprehajali že Iliri in Rimljani ter gostoljubnostjo in poštenostjo domačinov. Simbola Albanije sta dva: nešteto bunkerjev - obeležij politične zgodovine in nešteto mercedesov, ki vozijo po slabih cestah mimo oslovske vprege. Starodavna dežela Ilirskih ljudstev je pač dežela nasprotij, ki pa se lahko pohvali z odlično albansko hrano in pijačo, pa še poceni je.

 

      

 

Albanija je bila v preteklosti ozemlje Italije. Od nje je preko Jadranskega morja oddaljena le 76 km. Albanija na severu meji na Srbijo in Črno goro, na vzhodu na Makedonijo, na jugu na Grčijo, na zahodu na Jadransko morje, na jugozahodu pa na Jonsko morje

 

Po drugi svetovni vojni je bila Albanija zaprta komunistična država, leta 1990 pa je začela svojo tranzicijsko pot. Glavno mesto države je Tirana. Danes se odpira turizmu in se pospešeno razvija. Ima 3,6 mio prebivalcev. Prebivalstvo sestavlja 95% Albancev in 3% Grkov. Veliko Albancev je v zamejstvu: Kosovo (okoli 1,7 mio),  Srbija, Črne Gore (0,15 mio), Makedonija (0,5 mio), Grčija (1,0 mio). Uradni jezik Albanije je albanščina, grška manjšina pa večinoma govori grški jezik. Zaradi povojne komunistične oblasti, ki ni dovoljevala verskih aktivnosti ter v tem okviru tudi razglasila Albanijo za prvo ateistično državo (brez priznavanja boga) na svetu.

 

Albanija se uvršča med ekonomsko najmanj razvite države v Evropi. Glavne industrijske panoge so naftna industrija, rudarstvo, kemična industrija in pridobivanje zemeljskega plina ter kmetijstvo. Glavni pridelki so žito, sladkorna pesa, koruza, krompir, sadje, grozdje, oves. Vsa industrija je nacionalizirana.

 

 

 

OSNOVNI PODATKI ALBANIJA       

URADNO IME

ALBANIJA

UREDITEV

parlamentarna republika

GLAVNO MESTO

Tirana  

VELIKOST DRŽAVE

28.748 km² (1,4 x večja od Slovenije)

ŠTEVILO PREBIVALSTVA

3,6 milijonov

DENARNA ENOTA

albanski Lek (ALL)  1 EUR = 122 ALL

JEZIK

albanščina, grščina

VERA

ateisti (muslimani 70%, pravoslavci 5%, rimokatoliki 2%)

ČASOVNI PASOVI

UTC+1

MEDNARODNA OZNAKA:

AL

VRHNJA INTERNETNA DOMENA

.al

MEDNARODNA KLICNA KODA

+355

NAJVIŠJA GORA

Korab (2764 m)

NAJDALJŠA REKA

Drina  282 km

 

ZGODOVINA

Na ozemlju današnje Albanije so že v  antični dobi živeli Iliri, ki so jugozahodni Balkan naseljevali pred Rimljani, Grki in Slovani.

Rimljani so deželo osvojili leta 229 pr. n. št. in jo poimenovali Ilirikum. Po razpadu rimskega je območje leta 395 prišlo pod Bizantinski imperij. Med 6. in 8. stoletjem so jih zasedli Slovani. Albanija je dobila svoje ime med 8. in 11. stoletjem, po etnični skupini Albanos. Srednji vek je prinesel razcvet albanskih mest. Albanski jezik je v tistem času imel vlogo neuradnega sporazumevalnega jezika, v uradnih zadevah sta ga nadomeščala grščina in latinščina. Turki so po oslabitvi Bizanca osvojili Albanijo do leta 1430. Skenderbeg se jim je s fevdalci ob pomoči Rima, Neaplja in Benetk upiral 25 let, a je po njegovi smrti Albanija prišla pod popoln nadzor Otomanskega imperija.

Leta 1908 so sprejeli svojo pisavo, ki je temeljila na latinici. Po prvi balkanski vojni je Albanija 28. novembra 1912 razglasila suvereno državo.

V dvajsetih letih 20. stoletja je vladal konzervatistični voditelj kralj Zog I, ki se je naslonil na Italijo. Le ta je leta 1939 zavzela deželo in ga izgnala. Oblast v Albaniji so po II. svetovni vojni prevzeli komunisti, vodja pa je postal Enver Hoxha (Hodža). Močna diktatura sistema je vladala do leta 1989, ko so tudi v Albaniji uvedli družbene in gospodarske reforme. Po krvavih demonstracijah je bila aprila 1991 sprejeta začasna ustava in imenovana Republika Albanija.

 

GEOGRAFIJA


Albanija je gorata, razmeroma nedostopna dežela, geološko aktivna - potresi so močni in dokaj pogosti. Zavzema 28.748 km², diagonala sever-jug pa meri 345 km. Največje mesto je Tirana s 0,5 mio prebivalci, preostala večja mesta pa so Drač, Elbasan, Skadar, Gjirokastar, Vlora in Korca. Približno 70 odstotkov dežele je gorskih območij in se nahajajo nad 300 m nadmorske višine.


Sever dežele je hribovit. Najvišji vrh pa je Korab (2764 m). Najdaljša reka Albanije je Drina z 282 km, sledijo pa ji Seman, Shkumbini in Vjöse. Dežela ima tudi 3 večja jezera, in sicer Skadarsko, Ohridsko ter Prespansko. Gozdovi, ki so v Albaniji pomemben vir lesa, zavzemajo 36 odstotkov površin v državi in so mešanega tipa. 25% zemlje je obdelane, zlasti žitarice, približno 20% pa je pašnikov. Množina divjadi je zmanjšana zaradi krčenja naravnih površin, mnogo pa je divjih ptic.

Albanija ima velike zaloge zemeljskega plina in nafte v svojem jugozahodnem delu, severovzhodne pokrajine pa vsebujejo mineralne surovine, zlasti železo, baker, krom in nikelj. V bližini Tirane so rudniki lignita in zemeljske smole.

 

PODNEBJE

Priobalne nižine Albanije imajo sredozemsko podnebje - v nižinah vroča in suha poletja,  Gorati severni predeli države imajo celinsko podnebje in tudi občutno nižjo povprečno temperaturo. Povprečna temperatura za mesec avgust je med 17 in 31 °C, za januar pa med 2 in 12 °C. Pogoste so nevihte, vlažne in ciklonske zime.

 

KLIMA TIRANA

 

 

Bajkerska sezona traja od maja do oktobra.

 

 

PREBIVALSTVO

Prebivalstvo Albanije je razmeroma narodno homogeno, saj Albanci predstavljajo 95 odstotkov vsega prebivalstva. Prebivalci Albanije so preprosti in skromni ljudje. Domačini so gostoljubni, prijazni in pripravljeni pomagati. Dežela se turistično šele razvija. Vladavina komunističnega voditelja je pustila pečat tudi na njihovih obrazih, katere razveseljuje eden boljših konjakov Skenderbeg.

 

JEZIK

Uradni jezik Albanije je albanščina. Grška manjšina pa večinoma govori grški jezik.  Albanski jezik je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 8 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi. Albanska abeceda je latinica in ima 36 črk.

 

 

IZGOVORJAVA

ç - identičen slovenskemu č

ë - izgovarja se kot polglasnik e

gj - izgovarjava kot đ

l - hkratni izgovor lj

ll - enak slovenskemu l

nj - hkratna izgovarjava nj

q - kot ć

rr - ojačan r

sh - ustreza slovenskemu š

th - izgovarjava kot v angleški besedi thank (ni zvočen)

dh - izgovarjava kot th, vendar je zvočen

x - hkratna izgovarjava dz

xh - izgovarjava kot dž

y - kot nemški ü

zh - ustreza slovenskemu ž

 

 

 

 

 

 

 

POTOVALNE INFORMACIJE

 

**Prikaz je omejen na 1/3 dokumenta**


**Vsa potovanja so zbrana na zgoščenki, ki jo lahko dobite pri nama. Zgoščenka vsebuje poleg osnovnih informacij o deželah, še podrobne plane poti z glavnimi znamenitostmi, potovalne načrte, GPS točke krajev, znamenitosti, spanja in rute za GARMIN aparate.

Vse dodatne informacije,

nasvete in zgoščenko,

lahko dobite pri Lord &  Lady

 

Vsem želiva še veliko vetra v laseh in SREČNO!

logo

Lord &  Lady

ŽIVLJENJE TAKO HITRO TEČE, DA IZGUBI TISTI, KI NIČ NE REČE!

ALL RIGHTS RESERVED       Copyright © LORD&LADY       VSE PRAVICE PRIDRŽANE